Tistega dne bilo je žalostno tvoje srce.

Grenke solze si točila,

vse globje v obup tvoja duša je tonila.

Nikogar imela nisi, ki razumel tvoje bi gorje.

In tedaj ob tebi pojavil sem se jaz,

z nasmehom nežnim sem pogledal tvoj objokani obraz.

Nato sem stisnil te v topel svoj objem,

odločen, da te žalosti, trpljenja tvojega otmem.

Držal sem tesno te v naročju svojem,

sadaj bila varna si v objemu mojem,

počasi, počasi se spet mir porodil v srcu je tvojem.

Tistega dne spoznala si, da nisi sama, edina,

spoznala si, kaj iskrena človeška je toplina

in spet se na licu tvojem je pojavila vedrina.

orfej