Zaragoza
daljna in sama
niti znanost niti religija
je ne obudita iz večnega sna
kamor je zdrsnila
kakor kolibri
zdrsne v raj iz nektarja
spolzela mi je med prsti
kot vonj po paelli
in sangríi
iz bližnje restavracije
in v teku je zmagoslavno vpila
jaz bom prva, prva bom –
dokler je niso stisnile
ozke ulice
in jo odtisnile v moj spomin
kjer danes prebiva
in mi slika barvite privide
pred obraz
jaz pa edini poznam ta poraz
in kako je zaskelelo
v konicah prstov
ko je pramen njenih črnih las
zaspal na meni
in ga nisem hotel buditi
čeprav njen glas
naprej odmeva med krošnjami
vem, da ga nikoli
ne dohitim
Zaragoza
daljna in sama
(priredba Vitezove pesmi v poklon Federicu Garcíi Lorci)
Krasna je. To je pesem, ki si jo želiš prebrati več kot enkrat.
Lep večer si naredi.
res je krasna!
Odlično ti gre :)
*
mordav razmislek:
jaz pa edini poznam ta poraz
in jaz ga nisem hotel buditi
vem da (nikoli) ga nikoli ne dohitim ?
Lp
Pi
Lepa hvala obema! :) Pesem je bila napisana bolj v lastno veselje kot nek poskus kvalitetne poezije. Kljub temu sem sklenil, da pesem objavim, in zdaj se čudim pozitivnim odzivom.
Pi, zaključek pesmi sem sicer skušal napisati s pridihom Lorcinega sloga in ritma, a po tvojih opazkah tudi sam ugotavljam, da to v pesem res ne paše.
V dilemi sem edino glede začetka petvrstičnice (jaz pa edini poznam ta poraz), kjer imam vtis, da bi - če bi brisal jaz pa - porušil ritem pri prehodu iz prejšnje kitico v to. Kaj ti meniš?
Lp
MP, pesmi nisem brala, kot da je v neki določeni formi. Je pa tvoj zapis za razmislek. Vsaj za kakšen jaz manj - morda? ;)
Lp
I.
Pi, :)
preostale tvoje nasvete sem, ne vem, če si videla, že upošteval, ker so bili na zelo na mestu. Edino tule se še zatikam v odločitvi, kaj storiti. Se ti zdi vtis močnejši, če jaz pa črtam?
Lp
Poslano:
07. 11. 2016 ob 18:09
Spremenjeno:
07. 11. 2016 ob 18:12
ne, morda pa res ne, morda pa morda ostati ta jaz, ki poudarja osebno izkušnjo
morda se oglasi še kdo, ki mu ritem ne dela težav kot jih meni ;)
lp :)
Pi
Sem dodal še en verz prejšnji kitici. Se mi zdi, da doda malo svežine. Glede tega jaz pa bom pa še malo počakal, če bo še koga zbodlo.
Pesem je še sveža, je še dovolj časa, da se jo prepleska. :)
Hvala za prijaznost in nasvete!
Lp
Mladi pesnik vse bolj dober pesnik.
Lepo.Lp
Poslano:
08. 11. 2016 ob 02:58
Spremenjeno:
08. 11. 2016 ob 03:01
Zelo lepo napisano in v ritmu Vitezove pesmi.
Če dovoliš, jaz bi popravila začetek 4. kitice in sicer:
prva bom, prva bom -
dokler je niso stisnile ozke ulice
jaz pa edini poznam ta poraz
to bi pustila tako kot je, ker se dotika tvoje notranjosti, ki jo resnično poznaš samo ti.
lp GJ
urednik
Poslano:
08. 11. 2016 ob 16:38
Spremenjeno:
08. 11. 2016 ob 16:39
westre, hvala ti za prijaznost. V pesmi vložim vsak dan veliko svojega časa in pozornosti in sem vesel, da se to v njih opazi. :)
gorskijavor, hm, zelo zanimiv in mikaven predlog. Edina reč, ki me zadržuje, je podatek, ki ga bralec ne more prepoznati. Pesem namreč govori o dekletu, s katerim sva "tekmovala", ko smo bili v Zaragozi, in me je prehitela: v dobesednem pomenu, ker je zmagala tek, in v prenesenem, ker mi je ušla tako daleč, da je niti več ne vidim pred seboj; živa ostaja le še v mojem spominu, pa še v njem se zdi nedosegljiva, neulovljiva, kajti spominjam se le, kako se njen glas vse bolj izgublja v daljini in se zavedam, da je nikdar več ne dohitim in je vidim pred seboj takšno, kakršna je bila takrat.
Pravzaprav gre kar za citiranje besed, ki jih je takrat izrekla, hkrati pa se mi zdi pomemben tudi poudarek, da je ona tista, ki bo prva, ki bo zmagala, ki me bo prehitela, jaz pa sem tisti, ki je ne bo več videl. Zato imam zadržke pred črtanjem teh 'jaz-ov'; čeprav vem, da so v poeziji nekaj, čemur pravimo balast, se mi zdi njih doprinos v tej konkretni pesmi precejšen.
Če se ti zdi, da se motim, me kar popravi. Ne prepričujem te, da imam prav, samo svoj zorni kot ti pojasnjujem. Čisto mogoč je scenarij, da bo še danes zvečer kakšen 'jaz' zletes ven. ;)
Hvala ti za prijazne besede in dober nasvet. Vsekakor kliče po tehtnem razmisleku. :)
Lepo popoldne vama želim.
Poslano:
08. 11. 2016 ob 17:10
Spremenjeno:
08. 11. 2016 ob 17:12
Lepo, da razložiš dejanske občutke in sedaj ti povem, ko sem brala tvojo pesem prvič, bolj na hitro, sem prebrala ( ne vem zakaj, najbrž zaradi ritma ):
prva bom, prva bom, prvaaaa ( slišano kot vrisk )
in v mislih mi je bilo dekle, ki se smeji in teče pred teboj, šele pri drugem branju, sem pomislila, da je mogoče pesem tista, ki jo loviš.
Samo toliko, odloči se sam.
Lepo bodi in karkoli se boš odločil bo prav. GJ
Vidiš, še ena zanimiva ideja. Bi že skoraj anketo lahko imeli. ;)
Sem sklenil, da dovolim pesmi, da se malce poleže, pa jo bom kdaj drugič izpilil. V prihodnjih dneh bom svoje novejše pesmi, vključno s to, dal v branje tudi svojemu profesorju, in se še z njim pogovoril -- morda tedaj pade dokončna odločitev.
Mi je pa všeč, kar si sedaj napisala. Morda samo,
prva bom, prva, prvaaaa
... bomo videli. :)
Lp
Saj veš, da nas zanima tudi Vitezova pesem ... Lp, Ana
urednik
Poslano:
12. 11. 2016 ob 06:15
Spremenjeno:
23. 11. 2016 ob 23:00
Federico Garcia Lorca: Vitezova pesem
Kordova.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!