Dobil poziv.

Domovina me potrebuje.

Srce polno zanosa, misel čista.

Tudi življenje dam za njo,

Slovenijo mojo zeleno ljubljeno.

Bebca opazujem, dali so mu čin.

Vem takoj, da borba tu ni doma,

njemu ljubši je bife.

Po mesecu opojne borbe za Slovenijo,

v deliriju padam v votlost sebe.

Ali sem živ?

Je to moje telo?

Ljudje zaprite okna, vrata .

Prividov namišljenih zakladov se odpovejte.

Ponos zavrzite v smeti.

Za vas sreče ni.

Vedeli so,

da po kraji ki sledi,

je le z alkoholom prepojena Slovenska kri,

zmožna privida,

da lepo živi.

dingo