Na noč si se pojavila,
kot senca si strahov,
da bi izropala mi dušo,
iztrgala jo od srca.
Res nora noč!..., v

šviganju gromskih strel,

nevihte in bobnenju

iz neba, kot
spravljali bi se
hudiči in bogovi,
le v takih ti trenutkih čas

in svojo moč imaš.
Le kosa tvoj je
prepoznavni ščit in
z njo kosiš, vse tam,
kjer duša mirno od
telesa se poslavlja.
Pri meni si zgrešila

svojo pot, zato le
pojdi ti naprej in

išči drugo žrtev!
Na strune kose rada

ti igraš in poješ,
pogajaš se s hudičem,
ves svoj čas,

vse do takrat, dokler

te v ranem jutru,
pesem petelinov
ne prežene in sabo

vzame sam hudič.

romano