Kriki in molitve
Pesem Zemlje zamira
iz kožnih vreč njenih izpitih dojk
kriči žalost
zavija skozi krvave bradavice
v gluhost pozverinjenih
razrasla sebičnost jim krči ušesa
razvejen ego skriva vedenje
njegov hehet
potresa drobovje sveta
v razpoke
kamor padamo
obteženi s pohlepom
Mati
kdo ti bo zacelil rane
ko nimaš več otrok
ki bi zaspali brez strahu
v rodnem krilu
Tako, seveda, Irena, dobre misli, dobra pesem. :-)
Le kako se v tej,
morda nemoči,
se dalo rane bi zapret',
ak' je v zvereh pohlepu,
le "tošl" jim edini svet ...
Lep večer ti želim,
Sašo
o Bog,
mar so mrtve
tvoje besede,
in jalovo tvoje seme
ljubezni -
povej!
Irena, kako prav imaš !
Lep pozdrav
Dimitrij
Bog se je obrnil vstran.
Dobro zapisano, Irena.
Lp
Sašo, tako kot si zapel, prav tako.
je žalostno
a up še kar naprej živi
morda se vrnemo spet kot otroci
k zapuščeni materi
Lp
I.
Dimitrij, čudovite so tvoje besede in jalova so naša srca, ne njega seme.
ne vem zakaj te pogrešam :)
Lp
Irena
Arabela, hvala :)
a še zmeraj mislim, da smo mi tisti, ki smo se obrnili
Lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 04. 11. 2016 ob 18:16
- Prebrano 638 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 347.4
- Število ocen: 15