Na robu
Sledeča v neznano
z mesečino v laseh
se odrinem nazaj
nepopustljiva, kot tarča.
Zmuzljiva, prestrašena,
pozorno zasačena,
sem skrila se vate.
Izpostavljena , brez praske,
ostala je stara zvijača,
brez milosti, za milost
se hrup je polegel
in dim razkadil,
zadušena v globini
bila zadnja je ura.
Sojenje…
Finale ukročen z enim
dramatičnim zamahom.
koščka papirja,
ki je oznanjal konec obdobja…
do smrti.
Stala sem na robu,
elegantna pojava
z nogami v zanki.
Zakaj me nisi potisnil čez?
Res dobra pesem, bravo Arabela....
Lep ustvarjalen dan še naprej!
Meni je zelo všeč: pesem kot celota, še posebej pa me je nagovorilo sporočilo ... se mi zdi, da sem te res začutil.
Veliko navdiha še naprej! :)
Hvala, Mladi pesnik. Malce igranja z ognjem je v tej pesmi...
Naredi si lep dan.
Hvala, Branka. Saj veš, pohvala vedno dobro dene.
Lp
Od sojenja naprej me spominja na nekoč, nekje itd ...( name )
lp GJ
Nekje imam tudi pesem z naslovom Nekoč, nekje. ;)
Naj rečem; lepo, da si se našla tam?
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
- 04. 11. 2016 ob 00:19
- Prebrano 752 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 214.96