lahko bi bil razgaljen model

ki vsako sredo prežaga popkovino

se odbije od pijanega očetovstva

strga prve sramne dlake

in kruli na svežem linoleju

lahko bi rasel v nebo in naprej

kot vrba iz kock s katero se praska

stvarnik vedno bližje sebi in ko

se preraste brca novega

sponzorja za pobegle besede

lahko bi vračal balone

ki izpuhtevajo iz otroških nosov

vreče ki praznijo srca

in klijejo v suho drobovje

stark ki se drobijo molče

veter je slab in neokreten

ne zliva ljudi v pristanišča

ne premika pocinkanih glav

ne slači sonožnih poskokov

ne teče za mostiščarji davnin

jutri boš siten zlezel v gospo

izbrskal zažgane postelje

z njimi nastlal kobilam v sebi

in z vdolbeno pesmijo na hrbtu

prerešetal zimske mornarje

na poti v had

*

lahko bi skala pela kojotom

drevo okostenelim ribam

prt lesenim drvarjem

zobobol vreščeči samoti

balkon mrzlim rokavom

žaba povoženim ježem

lahko bi kot mraz

zamrznil usta lažem

in jih napolnil

s polževo slino

lahko bi povedal

kaj pravijo trave

sredi mrtvih ušes

in razbitih dlani

lahko bi se narisal

med tihotne slake

in vihrave stonoge

pomodrelih zidov

lahko bi

živ

vstal

in hodil

Vesna Šare