Črnilo se je razlilo po

belem listu papirja,

ko je duša moja tiho hrepenela

po nežnih in šumečih melodijah.

 Hrepeneti...

Po jutranjem prebujanju in

nežnem pomežiku

popoldanskega sonca na nebu.

Hrepeneti...

Po črnilu in listu papirja,

ko pišem zadnji stih svojih

novih poezij, a sladkih iluzij.

Črnilo se razliva nad moje

poezije, ko jih nežno prime

moja domišljija v roko,

hrepenim po poeziji,

sladki in nežni fantaziji.

dragan ignjić