
V tvojih ledenih očeh
me je vsak dan košček manj.
Cepetam nekje tam,
še za tisti poslednji nokturno,
ko vse oblike je zora pomedla
v temne kote minule noči.
Danes bom nežna s tabo…
saj je petelin že svoje note odpel,
ko z gnojne grmade je vabil v omamo…
kot da je jutro prihodnjega dne
in kot da mu je mar.
Živeti in boriti se za ljubezen,
dajati upanje, srcu-duši
pretanke niti so med vama,
da bi ljubezen zmagala,
zato le še capljaš za njimi...
Zelo lepa pesmica, vkatero vnesla si svojo bolečino!
Želim ti lepo in sreče polno nedeljo...
NE VEM, KAJ SE JE ZAKOMPLICIRALO NA POVEZAVI????
Hvala za komentar, Romano. V celoti si povzel vse moje cepetanje... zato se je najbrž zakompliciralo.
Hvala. Lepo nedeljo si naredi!
Heh, lepa romano :D
Žalostna, začetek mi je sicer bolj všeč od konca, vendar zajame občutek.
Moj pristop bi sicer bil sebe spremeniti v močnejšo osebo ali njega spremeniti v nekaj, kar ne vodi v konec ... ampak se mi zdi nesmiselno vtikovati se v nekaj, o čemer ne vem praktično ničesar x). Načeloma sicer pomagaš šibkejši strani oz. strani, ki ponavadi kliče na pomoč.
Hmm... načeloma, če ena stran kriči na pomoč, tudi druga ni daleč od tega? ;)
Hvala za komentar, Aljaž in tudi za neko realno oceno.
Lep dan!
Arabela,
meni se zdi, da je bil to poslednji Kikirikii!!! in sicer v opomin tistemu,
katerega oči so ledene ( vsaj upam, da je tako ).
Dobra pesem. <3
lp GJ
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!