Kaj to okoli slišim govoríti,
da verze in pesmi svoje kuriš,
da device rojene v tvojih stihih moriš,
res mora vsaka rož´ca za življenje prosíti?

Spómni se najinih tájnih potepanj,
v debelih sencah sva ležala,
v nédrih travnikov pesmi sva snovala,
ne vrjél bi nama nihče da to so delci sanj.

Le počakaj, zvečer pridem k tebi,
potiho in nevidno te obiščem,
da izpoveš mi te tegobe svoje.

Le pridi, da sŕčno te stisnem k sebi,
da žalosti kal poiščem,
da predam ti, kar že dolgo je tvoje.

roja