Listam po knjigi,
mnogo uh že ima,
katera ne slišijo,
besed, katere ne govorijo,
in misli katere kričijo.
Vsa je že podčrtana, rumene strani ima,
podčrtanke in zamrznjenke
prečrtana poglavja,
polna klicajev in vprašajev
ter pozabljenih oznak.
Iščem odgovore,
vendar mnogokrat zaman,
preveč je še nepopisanih strani,
v tej knjigi,
katera samo moje roke pozna,
ter me sprašuje,
kdaj konec sledi,
saj je vedno manj,
nepopisanih strani.
Nato se umakne,
na zgornjo polico,
tam notri pod srcem.
Kdaj bo konec?
Posrečena pesmica o knjigi z uhlji. Lep dan Felix...
Nastala je na mah, ob listanju poezije najine kolegice, sicer je pa življenje roman z neštetimi listi, tudi praznimi, katerega zaključi narava.
Hvala romano
Tudi če ima uhlje in je rumena
je vredna ogleda,ker v njej se marsikaj skriva
Lp
Poslano:
29. 10. 2016 ob 09:04
Spremenjeno:
29. 10. 2016 ob 09:10
Vedno boljše so tvoje pesmi. Ta mi je zelo všeč.
Lepo bodi,
T.
P.s.: na to pesem sem se spomnila, ko sem te brala. Naj gre z nami v dan.
Poslano:
29. 10. 2016 ob 19:24
Spremenjeno:
29. 10. 2016 ob 21:07
Hvala Tamara
Moja misel na mailu: Starejši
potrebujejo sanje, mladi jih morajo imeti. Če imaš sanje imaš cilj, če imaš
cilj boš našel tudi pot.
Pot pa je še dolga in strma vendar lepa ter bogati življenje, cilj pa trenutke, zato sanjaj.
In sanjam, brez vas ne bi bilo vseh mojih sanj.
Hvala za čudovito pesem
So pesmi, zaradi kateri se zaustavi moj svet, vsi utihnejo in
me prepustijo valovom melodije.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Felix
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!