U SIBIRSKOM SLEPILU

Na površini oka plutaju mrtve ribe
Trbuh se osuo tundrastom skromnošću
U pupku mi spava zalutalo mrtvo more
Široka stepa prosula se niz ramena
Tiho zavija bolesna vučica klizeći niz umorna leđa
Srce prepuno autoputeva, običnih drumova, kozjih staza
još prođe pokoji fijaker i,
skoči kočijaš da istimari konje
Putnici ostavljaju stope
Čistači štrajkuju dekadno
Stalaktiti stopa uobraženo grickaju kao pacovi

 

Hvatač snova se izgubio u sibirskom slepilu

 

Kasno je
Doziranu ljubav piju mlaki ljudi
Kasno je

 

Otrovane ribe plutaju u mom oku

 

 

Jelena Stojković Mirić

Jelena Stojkovic Miric

Ana Porenta

urednica

Poslano:
01. 11. 2016 ob 18:34

Telo kot pokrajina; shojeno, zvoženo, utrujeno od delovanja, stikov, časa, zazdi se, kot bi bilo pokrajina, v kateri so poginile ribe (simbol odrešenja) - na nek način ujeto v brezizhodnost ... čestitke,

Ana

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
01. 11. 2016 ob 21:37

Hvala.

LP

Jelena

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Jelena Stojkovic Miric
Napisal/a: Jelena Stojkovic Miric

Pesmi

  • 26. 10. 2016 ob 21:54
  • Prebrano 620 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 174.42
  • Število ocen: 7

Zastavica