Budno zrcalo
Za več kot trenutek
sem brezizrazno strmel v misel
nato je zdrsela v zbirnico tisočih
in odšel sem v jutro
da mi ptice preglasijo zaskrbljene sanje
nad seboj sem gledal nebo
ogromno in molčeče
imelo je obraz od včeraj
siv in hladen
poklical sem vrana
ki je skrival velike oči
ob vznožju opustelega drevesa
ni slišal razpadlih vezi
ker je tonil v strmenje
zato sem zadrgnil usta in odšel.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 24. 10. 2016 ob 11:20
- Prebrano 596 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 227.53
- Število ocen: 10
