Skozi okno se vidijo samo konci dreves in modrina
"Papir si
in v drevo se povrneš."
(naprimerjanez)
Imeti točno določeno sliko
ki jo lahko v najboljšem primeru
prevedeš v spomin Luči ne
trajajo Kako hodiš po ozkih
stopnicah in ne pomisliš
da bi se lahko kdaj spremenile
v tanko plast prahu Na vrhu
potreseš žepe Počakaš da iz njih
pade kovanec govorica in prazen
list papirja Vse skupaj
ne pomeni ničesar Še vedno
bodo drevesa ki jih ne boš
mogel doseči Še vedno
ostre police s katerih ne boš
upal skočiti In sanje
so ostružki ki so ostali
na dnu Tresenje se ti je
zakoreninilo v kosteh Morda
se bo slika končno kdaj
prevesila v zimo Stisnil
jo boš v pest in iz nje
posrkal ves sok
Že z uvodnim citatom nakazana pot pesmi, ki je nekako obratna, ker se začenja po koncu ... in spomini, ostružki, plast prahu vodijo v premislek, zlasti ko spoznaš, da v govorici, na listih in v luči ni pomenskosti. In zato iz zime (navideznega mirovanja) lahko iztisneš največ soka (notranje zbiranje pred brstenjem) ... tako se mi je prebral ta pogled skozi okno,
čestitke,
Ana
Posrkal?
Pokral?
Lp,
Vesna.
Ana, hvala :)
in ja, posrkal ... bi popravila?
Urejeno,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 23. 10. 2016 ob 18:41
- Prebrano 692 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 221.4
- Število ocen: 7