ko kriza pritisne, ko ne gre nič več

je treba enga fentat, taka je ta reč

da pa ne izpade kot čist navadno klanje

smo si izmislili besedo, se ji reče žrtvovanje

že davno v starih časih je abraham živel

imel je sina izaka in rad ga je imel

v krizi pa je sina privezal gor na skalo

če ne bi prpe stisno, bi mu odrezal glavo

abel je ovce jedel, kajn je bil vegetarjanc

abla s kamnom med oči poslal je v večni spanc

sodomo z zemljo so zravnali, ker tam je vsak z vsemi

onan, jasno, bil je kriv, sam s seboj v temi

nič ne zamudimo če preskočimo barbare

rimljane, hune, gote, vikinge, avare

ne gre, da žensko al' otroka ubije

nekdo kar tko' brez domišljije

srednji vek spet pravno državo nam povrne

inkvizicija čarovnice gor na grmado zvrne

krive so bile za krizo, so jahale prašiča

ogenj jim je dobro del, izgnal je z njih hudiča

enkrat karikaturista, drugič pesnika, slikarja

danes živi, jutri umrje; itak vedno je brez dnarja

tud' ni žrtev, če se indijance, žide, črnce pobije

to je le stopnička za razvoj demokracije...

žlahtno bi tradicijo pri nas lahk' obnovili

vsak mesec enga bi poslanca v čist beton zalili

a dvomim, da bi k nam tako vrnila se pravica

saj žrtev mora bit brez greha, poštena in devica

Šajbca