Tam zunaj je luč in ljuba svoboda;
na sinji višini blesti se galeb...
Jaz pa v temnici - še hujši od groba!
V bridkosti in solzah tu glodam svoj hleb.
V grajski temnici samevam, svetloba
prodrla v to keho že trinajst ni let,
v stolpu, ki morska obdaja ga voda
umiram od žeje, ne veke preklet.
Ah, da nebo bi vsaj videti smele
te moje oči, da videl bi bele
oblake in luno in zvezde še kdaj...
Spusti, galeb, se iz sinje višine,
skljuvaj mi streho, da sonce skoz šine
in ključe od vrat mi železnih predaj!
to je star material malce popravljen in zbrušen.
Dober material, ah kakopak, odličen.
Lp
A
Matej, kot vedno, odlično ti gre to izpod prstov.
Z užitkom se bere.
lp GJ
hvala, Andrejka, gorskijavor,
lp M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!