Vidim, da prav uživaš v pisanju haiku, lepo ti gre to, ker pozorno opazuješ!

Imej lep ustvarjalen dan, romano

Košuta = najdaljši greben v Karavankah ( V.vrh, Kladivo,Škrbina, Kofce, Šija, Pungrat, Dolga njiva itd ...) dolg 10 km.

Včeraj dopoldne, sem med vožnjo proti Gorenjski, uživala v čudovitih prizorih zasneženih, s soncem obsijanih vrhov, sicer pa v meglo potopljenih  Karavank in Julijskih Alpah.

lp       GJ

Uživala v lepem prizoru/zasneženi s soncem obsijani vrhovi/

Lep haiku.

lp

Romano in Westre, hvala za vajino branje in komentar.

Lp      GJ

Draga GJ,

upam, da mi ne zameriš, če poskusim po svoje napisati to sliko. Seveda te ne popravljam, samo moj pogled.

jezero megle -
proti soncu se dviga
zasnežen greben

Seveda bi se dalo tudi drugače, a tako na hitro mi je prišlo to na misel. 

Lp, Lea

Draga Lea,

najbolj od vsega sem vesela če se nekomu, ki je napisal toliko dobrih haiku-jev, sploh zdi vredno ukvarjati se z začetnikom, kot sem jaz.

Ne, da kaj zamerim, počaščena sem in zahvaljujem se ti za trud <3

V tem primeru je pa tako, da so me čustva, ki so me ob pogledu na greben zasnežene Košute, popolnoma prevzela

in ta pogled lahko vidiš samo če se pelješ od Kranja proti Tržiču in malo pred

odcepom za Ljubelj vidiš Košuto ( kaj ni to čudovito ime za gorski greben ) v vsej njeni lepoti,

zato se mi zdi, da brez njenega imena v tem Haku-ju ne gre in "snežen, zasnežena" tudi ne, ker taka je Košuta najlepša.

Podoben občutek me prevzame, ko se peljem po avtocesti iz Primorja proti Postojni in na zadnjem vsponu zagledam pred seboj Nanos. Ob lepem vremenu in dobri vidljivosti, se Nanos nenadoma pojavi pred menoj in občutek imam, da se bom zapeljala vanj.

Sicer bom pa tvoj Haiku posvojila in ga bom uporabila pri kakšni drugi priložonsti.

Hvala ti,

objem

lp                        GJ

Draga GJ, vesela sem tvojega odziva. Drugače pa, tudi jaz sem samo nekdo, ki se trudi pisati.

Hvala za napisano o Košuti, v resnici o njej ne vem veliko (mislim tudi, da nisem edina). Približno enak pogled, sicer brez snega, imam jaz na Staro goro (kar verjetno tebi ne pove veliko).

Haiku, ki sem ti ga, kot primer napisala, ni ne vem kaj, je preveč splošen. Nisem ti ga zapisala, da bi te popravljala, ampak sem te želela vzpodbuditi, da bi se sama lotila piljenja/pretresanja. (Zelo nerada postavljam besede avtorju usta/pod tipke. Pri haikuju je to še bolj pomembno, ker je kratek.) Zato imej moj haiku bolj zato, da vidiš kako je „grajen“.

Moj nasvet je še, da iščeš sopomenke. Morda boš lažje pisala, če najprej napišeš srednji verz (7 zlogov). Ali najprej napišeš haiku brez štetja zlogov in ga potem izpiliš. Predvsem pa moraš vedeti, kaj želiš napisati.

Glede čustev, pa se jih na daleč izogibaj. Dobro lahko pišeš šele, ko se strasti/čustva umirijo. To velja tako za haiku, kot za pesem ali prozo. Pisati je treba tako, da bralec prebere/začuti čustva, a ne v času, ko si presrečna ali žalostna, prestrašena, itd ...

Upam, da sem ti kaj pomagala  

Lp, Lea

Draga Lea,

hvala ti za čas, ki si si ga vzela zame in vse dobrodošle nasvete,

objem

lp                   GJ

Draga GJ, če hočeš uporabiti ime, kar v haikuju ni ravno zaželeno, bi bila to lahko ena izmed variant. 

jezero megle
zasnežena Košuta
oblita s soncem

Morda pa "skovaš", kaj drugega, veliko boljšega. Sneg lahko spremeniš v belo, pa še veliko sopomenk lahko najdeš.

Lp, Lea

Draga Lea,

sedaj sem ti pa dolžna kavico :)), toliko se ukvarjaš z menoj. Super predlog, hvala ti.

Pred časom sem objavila Haiku pentljo, včeraj pa sem jo ( ne vem kaj me je gnalo ) zopet pogledala in, katastrofa, opazim, da v srednji vrstici drugi verz sploh nima 7 zlogov. Zleda pa takole :

HAIKU pentlja

Kraška planota

povsod ognjemet barv

ruj gori rdeče

ruj gori rdeče

oči se opajajo

pijejo slike

pijejo slike

navdušuje prelepa

Kraška planota.

Seveda, se sedaj trudim spraviti zadevo v red in sicer ( prva pentlja ostane ista), potem pa:

ruj gori rdeče

vpet v sivozelen okvir

mame narave

mame narave -

navdušuje prelepa

Kraška planota

Če boš pri volji in času, mi napiši kaj misliš.

Še enkrat se ti najlepše zahvaljujem in lahko noč.

GJ

Draga, GJ!

Glede kavice, nisi mi je dolžna, a z veseljem jo spijem v tvoji družbi, ko se srečava.

Haiku pentlja ni oblika, ki bi mi ležala. Že dolgo je od takrat, ko sem sklenila, da jih ne bom pisala. 

Imajo svoja pravila, sestavljene morajo biti iz treh ali več popolnih haikujev, začetni verz je obenem tudi zaključni, vsak zadnji verz predhodnega haikuja je obenem tudi prvi naslednjega. Kar ni ravno preprosto.

Kolikor se spomnim jih je zelo dobro pisala adisa in pozneje tudi mcv.

Pri tvoji "haiku pentlji" niso problem zlogi, ampak "haikuji", ki to niso, so bolj neke trditve/definicije.

Kra/ška pla/no/ta

po/vsod o/gnje/met ba/rv

ruj go/ri rde/če

ruj go/ri rde/če

o/či se o/pa/ja/jo

pi/je/jo sli/ke

pi/je/jo sli/ke

na/vdu/šu/je pre/le/pa

Kra/ška pla/no/ta.

Tvoj drugi poskus je še manj haikujevski, mama narava res ne sodi v haiku.

Morda še, definicija Borisa A. Novaka, ki sem jo prepisala iz dvojezične knjige prevodov Jolke Milič - Za 2000 evrov sodobne slovenske poezije. (str. 127)

Ptice so note
na glasbenem črtovju
električnih žic.

Boris A. Novak

Zapis ima 17 zlogov, a ga avtor ni naslovil haiku, ampak definicija.

Jaz bi tvojo "haiku pentljo" pustila in bi se za začetek posvetila pisanju (učenju) haikuja, ko ga boš obvladala, se lahko lotiš tudi pentelj.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala. 

Še veliko navdiha :)

Lp, Lea

:))  hvala