Vrata pustim na stežaj odprta.
pusta televizija
črnobel radio
plastično pohištvo,
prostor sem uredil zate
vse po zadnji modi

testenine z omako paradižnika
in jajca brez rumenjaka
ker ubijati živeče je kruto,
nahranim te
še komarjem pustim da mi pijejo kri

vse po vrstnem redu
le orgazmi prihajajo po presledkih,
ne vidiš me skozi meglo užitka
orodje sem
tvoje orodje,
krmariš ga z boki 
in masiraš pravo točko.

nekaj ur kasneje sva na ulici
srkava energijo zatemnjenih luči,
in se sprašujeva
o obstoju marljivih mravljic

igram se s konicami tvojih las,
ti pa brenkaš na strune zarjavelega nebotičnika
melodija vsa tvoja
napeta
žilasta
trdna,
vse podjemnice so se izselile

najina strast je geotermična
v svetu
kjer se toplino meri v nuklearnih eksplozijah.

tako lepo bova umrla,
z zamrznjenimi brcami
z bojnimi kriki kobilic,
v dvoboju ležerne sove in
poskočnega kenguruja,

nesmiselno me imaš rada
še čriček v sadovnjaku se čudi
slepim besedam in umolkne.

v zavesi tišine te prvič zagledam,
rit hruške
trebuh radiatorja
nogi bogomolke
stopali sider
ustnici deževnika
srce amazonke
zvitost joga-inštruktorja.

stopila si se v lego kocke,
vsaka kocka je svoj model in
unikatna serijska številka -
le kako te naj sestavim skupaj?

kisel dež mi je vzel lase
plešast plešem pesem
ki mi jo igra mimobežnica,
tangenta pa se na glas reži ker
je edina pod pravim kotom

ljubezen je trigonometrija
jaz pa risarim brez geotrikotnika ali šestila.

^{( slišal sem, da si našla brezhiben krog,
brez zobatih robov,
in skupaj packata trikotnike ... )}

nekega dne bom razumel
in vse daljice, ki tečejo vzporedno,
se bodo sekale in stikale
v 90 stopinjskem razvratu

naprimerjanez