in tista priljubljena jedka goba, ki mi jo molite
pred izsušena usta, je lepljiva od vaših prašnih
misli. preveč sem trd, da bi odpuščal, premalo
dober, da bi moril in preveč puščavniški, da bi
vašim lisicam dovolil plesati v svoji prostovoljni
karanteni. spim na oltarju iz dekliških kož: sem
iškarijot, ki si zna sam oskrbeti rane, ki se zna
razstreliti iz principa in se potem spet sestaviti.
nikoli nisem ljubil nikogar s takšnim žarom kot
ljubim sebe in svojo filigransko podobo na črni
paleti sveta! vsako v grlo zataknjeno kost sem
doslej prežvečil s slastjo zveri, z užitkom boga,
in vse, kar sem vam kdaj podaril, boste morali
plačati z brezskrbnostjo svojih mlačnih noči in
z razcefranimi žilami na poslednjem maratonu:
taka je moja mrzla luciferska volja in postava.
haj dal bi ti 666 in še roko s spuščenim prstancem in sredincem. enkratna je
Ena tistih ultimativno narcisoidnih pesemi, v kateri je oboževanje podobe tako pretirana, da zažge ;)) čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!