
Na mengeškem polju spet mak
mi v vetru škrlatnem mežika
to naše krvi je predznak,
ki tukaj bila je prelita.
Tod sekala bridka so jekla,
divjal je bič božji, Atila,
tod kri je slovenska spet tekla,
ko sablja je turška morila.
Tu strah zasejal Bonaparte
je s svojo armado gromovno
in mnoge tu žrtve so padle
med prvo in drugo svetovno.
Kjer naša je kri poškropila
to polje, ta kos domovine,
tam maka cvetlica je vzklila;
krvavi podpis zgodovine.

Atila: primerjaj Atila in slovenska kraljica A. Aškerc
Matej,
lepo si napisal to pesem o Mengeškem polju in priložil to res čudovito pokrajino z makom.
Zopet me malo nostalgija matra.
lp GJ
Fino, a v formalnem smislu (natančnost v stopici) se da še do- delati:
Na mengeškem polju spet mak
mi v vetru škrlatnem mežika.
To naše krvi je predznak,
ki tukaj bila je prelita.
Tod sekala bridka so jekla,
divjal je bič božji, Atila,
tod kri je slovenska iztekla,
ko sablja je turška morila.
Tu strah zasejal Bonaparte
je s svojo armado gromovno
in mnoge tu žrtve so padle
med prvo in drugo svetovno.
Kjer naša je kri poškropila
prelepi ta kos domovine,
cvetlica tam maka je vzklila,
krvavi zapis zgodovine.
prjšnji verz, ki sem ga imel: tod sekla bridka so jekla .... je vzet iz Gregorčičeve
pesmi Soči, pa sem mislil, da je pravilna stopica....
V glavnem se strinjam o spremembi, samo zdanja kitica bi bila mogoče taka:
Kjer naša je kri poškropila
to polje, ta kos domovine,
tam maka cvetlica je vzklila,
krvavi podpis zgodovine.
Seveda je pravilna stopica, ampak samo, če daš verz nazaj v Gregorčičevo Sočo, v original (ti si za svojo pesem izbral drugo stopico☺)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!