potem ko burja scefra krošnje
jeseni odvzame barvitost
na rogovilasti pleši
prestavlja poslednji list
droben
plamen
lovi sonce
tako kot mobitel
v najbolj odročnem kotu soteske
išče sled civilizacije
čez čas obupa
zakreha
iz elektronske globine izpiše
ni signala
in na kraju
kjer so včeraj
(ob prvi slani)
klonile rože
izstopi
skozi vrata zimskega solsticija
To je čas jeseni, lepo napisana pesmica...
Lep ustvarjalen dan še naprej, romano!
Hvala, Romano!
Lep večer, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!