Če je pojenjala bŕhkost poletja,
upadla gladina tolmunov strasti,
če ni več življenja v vrtinčenju cvetja,
ne bom ti zameril, če skreneš s poti.
A pusti mi cvetje, četudi uvelo,
in moje poletje naprej ga bo grelo –
kljub hladu, ki sili spod sivih kopren,
v meni še zdaleč ne vlada jesen.
Lepa, klasično napisana!
Bravo Kristijan ! :)
zadnji dve vrstici posvojim :)
Lp
Pi
Hvala obema. Pi, zadnji dve vrstici pa sta lahko tvoji. ;)
Lep pozdrav, Kristijan
Poslano:
05. 10. 2016 ob 17:55
Spremenjeno:
05. 10. 2016 ob 17:56
oooooooooooo, hvala <3
veš, se prilegajo v sivino :)
objem
I.
meni sta pa najbolj všeč : "ne bom ti zameril, če skreneš s poti
v meni še zdaleč ne vlada jesen"
se mi zdi tako odločno odpuščajoče...ja <3
lp GJ
Lepa pesem je in letos se mi zdi, jesen nekam zamuja oz. tudi z zamudo
je vse prav, ni tako.
Lepa.
Lp,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristijan R.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!