Razlivam oči okoli sebe
v njih ni rdečice
niso me pogoltnile brzice
v prsih ne rohni vihar
niti prosim Gospoda
da bi vrnil čas nazaj
le skomignil sem z rameni
se odšel družit z jutrom
kjer pozdravim mrzel veter in bledo sonce
prepustim ušesa mojim drobnim pevkam
in cvetovi so zaprli oči do pomladi
neznano je jutri
mogoče bom stal
nekje sredi ničesar
izgovarjal bogokletne besede
a nisem več zajec
in ne bežim se več zapirati
med štiri stene
ker zunaj je nebo
izpod njega mogoče tisoče trenutkov
brez solz.
prav si se odločil,, tisočero sonc in trenutkov in svetlobe je zunaj nas..
Helou Srecok in hvala ti.
Bodi fajn.
Igor
ker zunaj JE nebo
izpod njega SIGURNO tisoče trenutkov
Igor bravo in lepa pesem!
lp GJ
Helou Gorskijavor in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Krasen si res.
Te vedno rada preberem, ker v še tako turobnem dnevu najdeš tisto Nekaj.
Lepo bodi,
T.
Dober večer Tamara in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Res in še enkrat res
Krasno
Lp
Dober večer Westre in hvala ti.
Bodi fajn.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!