iz kolena si izbezal gosenice
naseljene sredi pokleka
krikov in vasovanj
srečal si jih in nisi vedel
v kaj so spremenile
kamen okoli zapestja
in rumen zvon na cesti
do meglenih dimnikov
nisi čutil kako skačejo kaplje
z vrat na posušene zidove
kako tuli mesec nad rdečo soljo

kot človek si ujel vse
kar ima glavo in liste
prepeval zaporniške pesmi
in sredi betona zamenjal srce
za škornje vojaka
z van goghove slike