Pod senčnim soncem
drevo ne zadržuje listja
pusti mu
da ga veter odnese
počuti se lažjega
predihanega
preden nanj leže sneg
če je bolno
jih odvrže samo
nobenemu ne reče
tako čudovit si
hočem te obdržati
skozi kovinsko ograjo
segajo trnate veje
vodni jarek zadrži leva
in senca hlad
zato nosim širokokrajnik
in ne dobim sončarice
želje je mogoče nadzorovati
toda sanje ostajajo
neobrzdan konj
Življenje je večno gibanje med objektivnim, željami in sanjami. Na koncu ostanemo sami pod snegom, hladni, listje in brstniki gredo svojo pot, sicer pa zato živimo.
Lep pozdrav, nebrzdan konj nas pelje v nov svet, sledimo mu.
Hvala, Felix, za tvoje misli.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 04. 10. 2016 ob 11:57
- Prebrano 682 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 239.5
- Število ocen: 9