v stolpnici sem v neki veži brez oken
na prehodu do tujih vrat
nenadoma tema nekdo je ugasnil luč
nekaj se kakor zagozda pomika k meni
veža se oži nekdo jo zapira
prostor se prazni
se bom lahko vrnila k svojim
zadnji trenutek mi priteče naproti punčka
ujamem jo in dvignem
punčka liže lučko
njeno krilo v moji najljubši barvi
zašumi v rahlem pišu
sami sva pretolči se morava ven čim prej
punčka se topi in tanjša
meni ostane palčka
Zelo simbolno močna pesem, jaz bi odstranila le drugi verz, ker se mi zdi, da nič ne prida (zaustavlja ritem in malce zbega - kdo so "njihovi") pesmi:
na prehodu do njihovega prostora
Kaj meniš? Lp, Ana
Hvala za namig, Ana. Moj namen je bil poudariti kako se l.s. v stiski prebija iz tujega prostora do doma.
Zdi se mi pomembno, da to nekako izrazim.Kaj pa na prehodu do tujih vrat .?
Lp
Razumem, Andrejka in ja, ta predlog se mi zdi boljši. Lp, Ana
Spremenjeno, Ana.
Lep dan
A
Zoževanje sveta in tesnoba, okolje mračnosti - v katero nenadejano priteče deklica - spomin, tolažba, od katere ostane palčka (za oprijem) ... pesem, ki s svojimi podobami bralca preseli v lastne prostore tesnobe in čeprav je odrešitev pičla, vseeno prikliče svetlobo, spomin (na mladost), ki odvrača temačnost ... čestitke,
Ana
Iskrena hvala ti za ta občuten, poglobljen komentar, Ana. Ogromno mi pomeni. Hvala vsem zvestim bralcem, ki ste pesem dali v izbor.
Sončne jesenske dneve vam želim
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!