Poslušal sem šum reke
v zgodnjem jutru
bilo je jasno nebo
in videl sem rumene cvetove
ne poznam jim imena
ki ne priznavajo jeseni
videl sem ptico zasidrano na veji
pela je neskončno pesem
in nekje je nekdo
že stotič prosil boga
da mu prisluhne
jutri bo stoprvič
daleč je dolina miru
videl sem orjaško sonce
in visoke smreke
lačne golobe in senco človeka
slišal hrup motorjev in zven zvona
a nisem videl tebe.
Me je ganila. Kot Visoka pesem, ki pada v čakanje.
Pa čutil si jo? Morda je to še bolj pomembno, kot da jo vidiš.
Lp
Irena
Helou Irena in če se mene vpraša bi kar oboje :)
Hvala ti in bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!