Resničnost sanj
Na plavutih Zemlje
brutalno plujemo skozi neznanskost.
V razraščenem
se obrežja znanosti navdihujejo.
V nedoumljivem
se oplajajo podobe verstev.
Vrtinec je nameren kaos
in kaže v smeri ribjega pogleda.
Drgnjenje razcepljenih
dreves na gladini je dražilno.
Brezno spodmika pot
nadaljevanju enosmernih tokov.
Globina se obdaja
s prostranostjo mirnih časov.
Poblisk skače
nazaj v sončavo,
kot ptica v počasnem posnetku,
ki strmoglavja v nebo
in izbija zvezdam oprijem,
ustoličen pad pomirjeno čaka
na pomik oceanov k otočju splavov.
Nalahno
se približaš zlizanim sanjam,
kjer si takoj v središču dogajanja –
a resničnost je točka čakanja.
Čisto vse, prav vse - je v besedah, ki si jih izpel.
Resničnost je točka čakanja. Tista, ki jo edino prepoznamo s svojimi čutili. Morda pa je prav to čakanje iluzija in je resničnost nekje v neznanskosti. Kjer spet čakamo.
Kdo ve, ali smo hkrati z zdaj - tu, (ki ga v resnici ni) tudi v drugem zdaj - drugje.
Če čakamo prehod, morda tam preko spet počnemo isto :)
Vsekakor me je spomnilo vse to na Shakespeara, Prospero pravi: »Iz take snovi smo, kakor so sanje - in naše majhno življenje je obkroženo s spanjem.«
Lp
Pi
Hvala Irena za lep zapis in bi se kar strinjal s Shakespearom.:) Lep dan Dare
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
- 29. 09. 2016 ob 19:43
- Prebrano 637 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 209.41