Še bom čakala
vem
v bolnišnici sem
piše se leto 2016
nad menoj bel strop
nekje pod njim raztrosim svoje ude
jih zapustim
spet v temni ječi
premazana s smradom
kot dober kruh z žarkim maslom
bleda in mehka
poslušam kako vpije kri
sušena po nogah, rokah
in licih
k rokam v okovju
k bosim nogam se plazijo zobje
v mraku me je
podganji zbor in ščurki plešejo
debeli pajki nihajo
dokler ne zdrsnem v temo
potem jedo še oni
nazdravljajo z rdečimi zobmi
tresk vrat mogočno zagrmi
vstopiš
ki se ti nisem dala
ter čakaš prošnje z mojih ust
ugašam nema
prižge se luč
nad mano sklonjena postava v belem vpraša
če me boli
boli me, bi rada rekla
kup mojih kosti
v stolpu prastare trdnjave
a čemu to govoriti
pravijo mi
da ne more biti
čeprav so noge še rdeče tam
kjer so bile verige
in rane na zapestjih skoraj žive
pogledam v plitve oči
dokler me zdraviš
za njimi zrem v zakopan spomin
ki tebi skriva
kar moj noro kriči
iz novega telesa
sem res bila pred dvesto leti
v temni ječi tvoja ujetnica
ali se le igrajo z mano
nebrižna nebesa
nekoč plen lahkoživca
zdaj vtisnjena pod kožo
ki ve
da sem te ljubila
a nisem hotela rok
ki ne bi ljubile mene
želela sem splet misli
ne le poplesavanja teles
iz bolniške postelje
zrem v dvoje očes
vem iste so
spet
me moraš izgubiti
a me ne bi takrat
ne bi me zdaj
če bi le znal zares ljubiti
Res, je res, pesem, ki kar kliče, da se sprehodiš skozi njene besede ... :-) Všeč mi je, ni kaj, Irena. :-)
Lp, Sašo
Hvala, Sašo :)
nekje iz podzavesti
me kljuje ta trdnjava
ne dam prav lahko se zavesti
a nekaj mi šepeče - da bila je prava
LP
I.
Irena,
čudovita je. Ni enostavno...
Brez besed sem še jaz, lepa.
Lep pozdrav,hope
Almaya, vem da si ena od duš, ki prepozna drugačno razsežnost trajanja, čeprav si spet zamašena v telo. Kot vsi, ki smo tu. :)
Objem
I.
Hope, hvala <3
Veliko različnih spominov nosimo v sebi. Morda celo tuje, iz tiste presnete kolektivne zavesti :) Pa se sprašujem - kaj pa če so res moji? Zanimivi so naši možgani, en cel neraziskan planet ;)
Lp
I.
Zanimiva ! Kaj se nam iz neke druge preteklosti splete v podzavest? Ali pa sebe prestavimo vanjo? Čustvo pa je vedno isto: čakamo na pravo ljubezen.
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 28. 09. 2016 ob 19:01
- Prebrano 835 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 396.23