Še bom čakala
vem
v bolnišnici sem
piše se leto 2016
nad menoj bel strop
nekje pod njim raztrosim svoje ude
jih zapustim
spet v temni ječi
premazana s smradom
kot dober kruh z žarkim maslom
bleda in mehka
poslušam kako vpije kri
sušena po nogah, rokah
in licih
k rokam v okovju
k bosim nogam se plazijo zobje
v mraku me je
podganji zbor in ščurki plešejo
debeli pajki nihajo
dokler ne zdrsnem v temo
potem jedo še oni
nazdravljajo z rdečimi zobmi
tresk vrat mogočno zagrmi
vstopiš
ki se ti nisem dala
ter čakaš prošnje z mojih ust
ugašam nema
prižge se luč
nad mano sklonjena postava v belem vpraša
če me boli
boli me, bi rada rekla
kup mojih kosti
v stolpu prastare trdnjave
a čemu to govoriti
pravijo mi
da ne more biti
čeprav so noge še rdeče tam
kjer so bile verige
in rane na zapestjih skoraj žive
pogledam v plitve oči
dokler me zdraviš
za njimi zrem v zakopan spomin
ki tebi skriva
kar moj noro kriči
iz novega telesa
sem res bila pred dvesto leti
v temni ječi tvoja ujetnica
ali se le igrajo z mano
nebrižna nebesa
nekoč plen lahkoživca
zdaj vtisnjena pod kožo
ki ve
da sem te ljubila
a nisem hotela rok
ki ne bi ljubile mene
želela sem splet misli
ne le poplesavanja teles
iz bolniške postelje
zrem v dvoje očes
vem iste so
spet
me moraš izgubiti
a me ne bi takrat
ne bi me zdaj
če bi le znal zares ljubiti
Res, je res, pesem, ki kar kliče, da se sprehodiš skozi njene besede ... :-) Všeč mi je, ni kaj, Irena. :-)
Lp, Sašo
Poslano:
28. 09. 2016 ob 19:35
Spremenjeno:
28. 09. 2016 ob 19:35
Hvala, Sašo :)
nekje iz podzavesti
me kljuje ta trdnjava
ne dam prav lahko se zavesti
a nekaj mi šepeče - da bila je prava
LP
I.
Uau Irena, tole pa je ... brez besed sem :)
Irena,
čudovita je. Ni enostavno...
Brez besed sem še jaz, lepa.
Lep pozdrav,hope
Almaya, vem da si ena od duš, ki prepozna drugačno razsežnost trajanja, čeprav si spet zamašena v telo. Kot vsi, ki smo tu. :)
Objem
I.
Hope, hvala <3
Veliko različnih spominov nosimo v sebi. Morda celo tuje, iz tiste presnete kolektivne zavesti :) Pa se sprašujem - kaj pa če so res moji? Zanimivi so naši možgani, en cel neraziskan planet ;)
Lp
I.
Zanimiva ! Kaj se nam iz neke druge preteklosti splete v podzavest? Ali pa sebe prestavimo vanjo? Čustvo pa je vedno isto: čakamo na pravo ljubezen.
lovrenka
Prava diagnoza, Lovrenka ! <3
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 28. 09. 2016 ob 19:01
- Prebrano 734 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 396.23
- Število ocen: 17