Med griči je vzcvetela
vrtnica modrih valov
na zeleni planjavi
in rosnih poteh
je ugledala luč
črne noči.
Prihrumele so ščuke
zvok je preparal nebo
valovi novega časa
so ugasnili luči.
Črna noč
je ni poteptala
s pogumnimi koraki
in vedrimi očmi
je zajadrala
v jutranjo zarjo.
Vzcvetelo je pet modrih cvetlic
katere so obsijale zeleno planjavo.
Kot vran je prihrumel črni oblak
in kot burja razdejal obsijano planjavo.
Ponovno je vstala
in obsijala pet samoraslih cvetlic.
Za njo je sedaj 90 jesen.
Neuničljive, vztrajne, ne vpogljive in uporne so te tvoje vrtnice, lepa pesmica...
Naj bo tudi dan lep, ustvarjalen Felix!
Felix,
lepa. A veš, vrtnice umirajo, takoj ko jih dlan zlomi. Zato jih cenim še bolj.
So pa prelepe, kakor žamet.
Lep pozdrav,hope
1000 x hvala obema,
to je bil poskus kratkega prereza življenjske poti moje mame, katera je pred nekaj dnevi praznovala 90 letnico, tudi ona še vedno, tu in tam, piše verze, moji prihajajo iz njene vrtnice.
Obema globoki poklon in srčna zahvala.
Še srčni utrip, oči so napolnile solze otroka.
Felix,
Kako lepa pesem o mami, ki je kot razumem, vojno vihro prebrodila z veliko težavami, pa se je še bolj razcvetela in razbohtela, rodila še 5 modrih vrtnic in tudi kasnejše težave je niso zlomile.
Ja takeso naše mame.
Le kdo jih ne bi imel rad?
Lp. GJ
Hvala moj javor,
naši otroci so naši angeli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Felix
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!