Nočeš, nočeš!
Beseda želvja ven.
Te priganjam,
dajam ti svežo travo,
solato, ki jo imaš rada,
pa nočeš!
Tvoja usta so nepokretna,
cement se ti je nabral
v kotičkih
od dolge prašne ceste
od zeber za pešce,
prepočasnih korakov,
da izgledaš,
kot da si vse dni žalostna.
Nimaš podočnjakov,
čas ti jih sproti spere z dežjem.
Goltaš tiho besedo.
Nepremična stojiš
v tišini med nebom
in natlačeno zemljo,
kjer zaradi gužbe stojiva,
da zasedeva manj prostora
in še ponoči obleživa
v isti pozi kot podnevi.
Ne deliš mi besed, žival nema,
jih ni, tvoja usta so odprta za zrak
in oklep je dovolj trd,
da ubrani poglede
premikajočih oči,
ki naju gledajo
in se čudijo tišini.
Pridi, greva na travnik,
pod poletne cvetove,
kjer bo zavijal
samo še zrak.
Tišina z teboj = Najlepša pesem.
<3
Milen, spoštovani
Odličen SI*.
hope
hočeš, nočeš, moraš, lepa pesem...
Pozdravček
Romano,
hočeš, nočeš, si pesem... .
Vse v stilu pesem. ...
Lep pozdrav,
hope
Ova mi je baš legla, hope!
Super!
Ovila me je. Čeprav žalostna, je polna tišine, ki pomirja in pusti rasti semena lepega.
Lp
I.
Dedino Muško, lepo pozdravljen
Kadar paše je to dober znak, vesela sem.
Želim ti lep konec dneva,
hope
pi, spoštovana
Irena, naj lepo raste v nas in okoli, naj leže. Prav vesela pa res ni, imaš prav.
Hvala ti za lep dotik!*
Želim ti lep dan in zvezdno noč,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!