Parabola priznanja

Ko si se spečal z zavetniki resnice,
si – nič hudega sluteč – spoznal,
da si bil letel preblizu sonca.
Tvoje peruti so vzplamtele,
se razkrajale v zubljih.
Čedalje manj perja
je krasilo tvoja
značilna krila.
Ob pristanku
je ostala le
beseda:

"Ja."

Toda
zrasla je.
Ne le zrasla –
zavladala, prerasla.
Zaobjela je svet in ga
– nič hudega slutečega –
ujela v objemu miline morjá.
Pa naj mine – je vsaj občestvo
dobilo priložnost okusiti nektar.
So se vsaj travniki zazibali v noč.
Je vsaj veter ganil bilke in kresnice.

Kristijan R.

li

li

Poslano:
28. 09. 2016 ob 07:27

Lepo ...


lp

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
28. 09. 2016 ob 08:08

Meni je je vedno zdela prekrasna beseda "ja". Toliko obeta.

Lepa pesem, Kristijan.

Lep dan ti želim!

T.

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
28. 09. 2016 ob 15:49

Moj glas imaš, bi rekel Simon Cowell :)

Lp

i.

Zastavica

Kristijan R.

Poslano:
29. 09. 2016 ob 10:45

Li in Pi, hvala vama. :)

In Tamara, prav imaš. Ponavadi je ja kar obetajoč. ;)

Lep pozdrav, Kristijan

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Kristijan R.
Napisal/a: Kristijan R.

Pesmi

  • 27. 09. 2016 ob 21:34
  • Prebrano 775 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 283.7
  • Število ocen: 11

Zastavica