Zmaj, ki je v vitezih gledal svoje ljubimce

Stotero kopij

ni ugasnilo plamenov

strupene zelene krvi.

Pena

iz konjskih nozdrvi,

bleščeči oklepi.

Mesto gori !

Mesto ječi !

 

Nikoli

ne bomo potočili solza

za vsemi čudovitimi mesti, ki so izginila.

Koridor zvokov, kjer je bilo naše upanje

je brezciljna ravna cesta,

slavoloki so samo njen pridušeni odmev.

Nikoli

ne bomo postavili veličastnih stolpov

in se skrivali v sencah belega obzidja.

Mrtvih ne bomo šteli, ne ostudnih let,

ki so še pred nami.

Brezbožna romanja so zamegljeni koraki.

Nikoli

več ne bomo dihali zavreti čas.

Nikoli

nas ne bo nihče srečal na poti.

 

( Iz zbirke Okamenele struge 2013 )

Janez Virant

Komentiranje je zaprto!

Janez Virant
Napisal/a: Janez Virant

Pesmi

  • 26. 09. 2016 ob 09:02
  • Prebrano 590 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 144.77
  • Število ocen: 5

Zastavica