Tam nekje je grad,
kjer živeli so ljudje,
ujeti v zgodbe s pravljice.
V gradu je bilo dekle,
ki je pelo lepe pesmice,
lepše kot je cvetje izmed trat.
Grad je imel dvoje vrat,
ki vodijo med skale
in srce ujeto v kristale.
V kristalih so bile solzé,
solze mlade deklice,
ki jo je snubil pevec mlad.
Dekle pa ni ljubilo pesmi sad,
ljubilo je le pesmi glas
in radostne mladosti čas.
Pevec pa je pel le za srce,
za srce mlade deklice,
ki mu je bilo zaklad.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: domisljavec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!