Mi tega, k'r zdej pišem, ne zamer'te!

Ampak na reč je treba stisn't piko,

ker vse, kar klamfam, mora 'met obliko,

če 'č'te, pol k'r, izvolite, preber'te.

Ja, je čist res, da še ne morem nehat',

in zih'r k'ermu blazno že najedam.

Vseen, da tega j'st se ful zavedam,

zdej tipkam tretji del. Ne zehat!

Ker kjer sta dva, tud tretji ratat' mora,

da kul zaključek v'n iz tega pride:

kaj bo, še iščem zde'le brez odmora.

Hmm, sej na koncu zmer' se vse izide,

edin' ko rima nima več prostora,

al pa če rimar k'm na pir uide.

+

J'st misl'm, da se t'lele bo končala,

ta pesem, ki se lohk' sonet ji reče-

(pogojno sicer, ampak z malo sreče ...).

S'm probala, če bom napisat znala.

Lidija Brezavšček - kočijaž