V ptičjem gnezdu
se odpira jajce življenja.
Čut peruti
ki se pripravlja na vzlet.
Skozi gmoto oblakov se vzpenja
do svetlobe oceana
kjer pozabi na govorico duše.
Ta diha z visoko frekvenco.
V njej se začenja bolečina
in stopnjuje se v nemir.
Poškropljena s krvjo
sname žensko v sebi
seli se v vesolje
da popivna žalost.
Z dotokom svežega zraka
si je naredila prostor
ter perut obložila z mahom
da pristanek ne bo pretrd.
V mehkem gnezdu
prešteva jajčne lupine
ki še po apnencu več
ne dišijo.
Zanimiva pesem, levcek!
pozdrav od P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!