BEZOBLIČNA KRUŽENJA
U vožnji starog najmljenog bicikla zatiče me kiša
Toliko tiha i još tiša da je ne opazi ni sluh lišća
Dok mu je opekline pokrivala oblozima
I krošnje umivene spustiše smeh na moje lice
I granolike ruke sve do oblaka su ponele
Mene zemlju s nebom sjedinjenu
Sad sklopljenih očiju plivam
Okeanom koji čula opnira
Jer tela su bez njih
Razrešena
Kao voda
U kruženju bez obličja
Briljantno!
Pjesnikinjo, lijep pozdrav :)
Hvala, Romano!
Hvala Mirko!
Je le vožnja s kolesom, in to posebno rahločutno zaznavanje dežja, kapljic, opranih krošenj, listja ... da se p. s. pretvori v naravo, v izvor vode, v kateri občutja objamejo ves svet, so kroženje, prehajanje, enost ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana na ovako dubokom tumačenju..Zadovoljstvo je deliti poeziju sa Vama!
pozdrav
Utemeljitev uredništva Pesem si ob izboru tujejezične pesmi jeseni 2016:
Pesem na prvi pogled govori o vožnji s kolesom, med katerim prvoosebni pesniški subjekt ujame dež. Posebna tišina, iz katere vstajajo neslišni zvoki dežnih kapelj, ki umivajo krošnje, objamejo listje, povzročijo nenadno sprostitev p. s., prikazano s smehom in stopitvijo zemeljskega z nebesnim – telo se še naprej vozi s kolesom, duh pa se svobodno giblje in se staplja z naravo, prehaja iz podobe v podobo, kot voda, ki večno kroži … lirična pesem o sozvanjanju bitja, prostora in časa – nekakšno medsebojno delovanje vsega obstoječega, ki pomirja in navdihuje.
Čestitke in še veliko navdiha!
Hvala draga Ana, čast mi je..stih iz ove pesme naslov je zbirke koju sam objavila 2016- Kruženja bez obličja, svih poetskih procesa! Hvala na čitanju i podršci
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina Bogdanovic
- 23. 09. 2016 ob 11:10
- Prebrano 3333 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 141.44