
Med škrbastimi skalami zaliva
vsrkavam sončne zalogaje
poletnih dni v zatonu
in spravljiva
ponavljam gib v priklonu
za nove prepotrebne vaje,
da hrbtenica spet bo upogljiva.
Ne mislim dobesedno upogljiva
kot bi molče krotila zmaje,
ki še sledijo gonu
kot kopriva
s pekočim zlom v pogonu
nad nenavadne pripetljaje
z uporno držo, ki ni ubogljiva.
Kopriva nikoli ne pozebe, hrbtenica pa tudi, če se prožno ne upogne, naj duša pokončna, trdna bo in zdrava!
Lep bližajoči se večer želim, romano
romano, hvala, strinjam se s teboj; pokončnosti /pa naj bo v smislu vzravnanosti, načelnosti ali značajnosti/ ni nikoli preveč;
lp, koni
" nad nenavadne pripetljaje
z uporno držo, ki ni ubogljiva"
Zelo lepo Koni, lep prizmat. <3
Lp GJ
koni,
lepi priklon. Čestitke k novemu prizmatu.
Lep pozdrav,
hope
lepo si izpostavila držo, ki ni ubogljiva, draga gorskijavor, ampak muči me pa tudi tista, ki ni več upogljiva brez bolečin;
veseli me, da ti je pesem všeč, hvala za odziv in
lp, koni
hope,
kot vedno, tudi tokrat pozorna z vzpodbudnim komentarjem; hvala in
lep dan ti želim,
koni
Lepo je prebrati pesem, ki si s formo ((prizmat) šele utira pot v priznanje. Tema pa ... optimizem in volja, ki veje iz pesniškega subjekta kljub oviram in fizičnim težavam; posrečeno ☺
Lp, L
Hvala za komentar in podčrtanko, Lidija;
nova oblika, ki jo je na pesem.si predstavil maatjazh, me je res navdušila; všeč mi je zaradi zakonitosti, ki v sedmih verzih vsake kitice zahteva določeno ritmično shemo in všeč mi je, ker dovoljuje številne možnosti glede izbire tematike;
lp, koni
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: koni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!