z vlažno sekiro mrtvih komunistov v svojem začasnem
arhipelagu, z ganljivo liriko uvelih narcis, kam odhajaš,
koga puščaš za seboj? na mizi je cvrtje, v kleti se kisa
mlado vino in jesen se kot podgana pripravlja na žrtje.
boš stal s toplim srcem na južni meji, ko bodo ograde
zadišale po temnih, mehurjastih podplatih, po mavrih,
ali pa boš z enotirno romantično prejo svoje salonske
domišljavosti še naprej polnil lačno pizdo medmrežja?
sličice, ki jih malikuješ v svojem rdečem ateljeju, niso
nič drugega kot listi z odpustki, ki si jih shranjuješ za
tiste dni, ko ti bo na turnirju v zakulisju razčlovečenja
podivjana žival zavrtala luknjo v filantropsko lobanjo.
Poslano:
26. 09. 2016 ob 16:46
Spremenjeno:
26. 09. 2016 ob 16:52
Da mal omili rudečino salonskih
MAČKOV
VPARADIS:
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!