PUSTI

praviš mi

o pogledu ki je zalizal kamen

da se je ta razklal

na dvoje na troje

 

slišim prste

kako se po njih

pretihotapi roka

 

drobne koščice so se

oblazinile v mehko dlan

pusti

da te poboža

 

pripoveduješ mi o hiši

pred vhodom v njo

je na skrbno negovani zelenici

stala pocinkana krsta

 

in ob krsti venci belih rož

 

oblizujem roso

ki ti je prekrila obraz

zemlja

 

ti lahko pokažem

tole porumenelo fotografijo

pokrajina je ravna

kot letališka steza

 

tukaj bi morala pristati

brezno

okto

Poslano:
21. 09. 2016 ob 21:48
Spremenjeno:
21. 09. 2016 ob 19:48

si mislil kot letališka steza?

lp

Zastavica

brezno

Poslano:
22. 09. 2016 ob 02:29
Spremenjeno:
22. 09. 2016 ob 00:29

Aha. Hvala!

lp

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 09. 2016 ob 10:12
Spremenjeno:
27. 09. 2016 ob 08:12

Postapokaliptična projekcija možnega in verjetnega, pesem, v katero bralec lahko pogleda in v njej najde napoved predvidljivega ali pa se obrne stran in od življenja še naprej pričakuje samo romantiko ;)


Lp, L

Zastavica

brezno

Poslano:
29. 09. 2016 ob 22:35
Spremenjeno:
29. 09. 2016 ob 20:35

Lidija, hvala.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

brezno
Napisal/a: brezno

Pesmi

  • 21. 09. 2016 ob 19:36
  • Prebrano 744 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 583.54
  • Število ocen: 19

Zastavica