
kadar spomin
pobriše
šolsko tablo
se nanjo
izriše
vedno več
obrazov
zadrhtim
ti obrazi
sošolcev
na prazni tabli
večno mladi
Blagor se spominu, ker nima roka trajanja.
Perfektna, takoj ponese v mlade dni. :))
Lp. GJ
Milan, hvala!
Gorskijavor, ne, nisem tega želel. Pesem nosi naslov rekviem.
Lp, Jošt Š.
Saj razumem dragi Jošt, kaj je rekviem. Sama sem imela bratranca bila sva isti letnik, sošolca in velika prijatelja. Nekaj let ga ni med nami, vendar si ga težko predstavljam, kot mlad obraz na prazni tabli. Me boli. Oprosti, samo toliko( prosim ne zameri). GJ
Da, gorskijavor, v tvojem primeru ja gotovo drugače, ker sta bila verjetno vse življenje povezana.
Kadar jaz preberem osmrtnico ("tablico"), se mi vedno izriše obraz še iz tistih šolskih dni. Morda tudi zato, ker sem prve sošolce izgubil že v njihovih najstniški letih ... In je tisti, ki odide sedaj, na nek način - v smrti in v meni - "enak" tistim, ki so odšli v rani mladosti.
Lp, Jošt Š.
Drobna pesem, ki pokaže pomembne plasti življenja: ljudje, ki smo jih spoznali, ostajajo v našem spominu enaki (kot mi sami, kajne?) ... čestitke,
Ana
Ja, Ana, upam, kot mi sami ... ;).
Hvala za komentar in izbor med podčrtanke!
Lp, Jošt Š.
Ivan, hvala!
Lep pozdrav, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!