Jesenja
Jednom kad ti dosadi
iz poderane košulje
izvlačiti niti
stvarati nove kreacije
Kad osjetiš umor
prsti se ukoče
a hladnoća razvuče
onako maglovito teška
Tijelo zaboli
zadrhti struna želje
zatomi krik rasut prema unutra
Sve je nevažno
prolaznici prolaze
sunce se užurbano kreće
jesenjim nebom
Oblaci raščešljani vjetrom
prijete zaboravljenim kišobranima
Sve je nevažno
samo tupa mučnina
Grč htijenja remeti
prazninu pogleda
Poderana košulja razotkriva
nagost postojanja
u tišini čekanja
Takrat se zazremo navznoter. Jesensko nostalgična.
Naberi si darove najbolj radodarnega časa.
Pozdrav "filia"
Ljubica,
lepa, lepa jesenska pesem.
Lep, lep skoraj jesenski...,
hope
hvala ti hope... jesenji objem
jesen u nama caruje... veliki pozdrav filia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljubica Ribić
- 20. 09. 2016 ob 17:55
- Prebrano 600 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 203.06
- Število ocen: 8