***
Tisto mesto mi je bilo od nekdaj všeč.
Ne vem točno, zakaj, ampak verjetno zaradi imena.
In nogometa.
MyPa so bili svoj čas prekleto dobri.
Nič velikih imen, samo veliki cilji in še večja jajca.
Mater, so si upali. Igrali so s tako strastjo,
da si večkrat podvomil,
ali je pravi nogomet res doma v Nemčiji.
Deda sem po tekmi, ko so postali prvaki, prosila,
če mi kupi tisti rdeči dres.
Še danes visi na steni nad posteljo.
Kasneje je visel tudi deda.
Ne nad posteljo, temveč v garaži.
Nisem mu odpustila in
po tistem se nisem več vrnila v Anjalankoski.
Mesto so preimenovali, ampak to ni več mesto.
Nikoli nisem videla zadnje tekme.
Ja takšno je življenje, kajne?
Da ti spomine lepe in teške.
Lp GJ
Ja, res je ... Hvala za komentar! :)
Lp,
Anja
Lahkotna pesem z zanimivimi spomini, ki se nenadoma prelomi (z visenjem dresa / dedka) in prav zadrgne, in je tak konec pesmi, kot je, neizbežen. Kljub vsemu ohranja vse palete razpoloženj, kot življenje samo, čestitke,
Ana
Anja, čestitke za podčrtanko. <3
Lp GJ
Ana, najlepša hvala!
In hvala tudi tebi, gorskijavor! ;)
Lep vikend,
Anja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anja G.
- 16. 09. 2016 ob 15:38
- Prebrano 786 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 315.44
- Število ocen: 9