mrzla, ampak ljubezenska
blede vode se mrzlijo
črn dež na prode pada
jaz še kar imam te rada
misli tiho v nič spolzijo
misli v tihi nič odrivam
nad menoj vesolja skleda
mrtva vrana v zvezdo gleda
v grlu prvo pesem skrivam
v prvi pesmi jasna slika:
Morje, noč. Ozvezdja, skala.
midva sva brez rim ostala
sanje so utvar oblika
v snu utvara se preklada
v moč preživega otroka
mrzla je že tvoja roka
jaz pa še imam te rada
Lidija, ni kaj, je ubrana iz srca. Se beseda v rimo izvije, v čarni venček poezije ...
Lp, Sašo
mi je všeč, me pa malce zanima zakaj vse z malo začetnico, pri taki klasični obliki ...
Matej, pesem tudi ločil nima, to je zavestni izbor, ker je napisana po nareku trenutnega toka zavesti ...
brez heca, mora biti tako, ker nočem, da bi pesniški subjekt postal neka oseba v realnem prostoru in času.
:)
Lp, lidija
Poslano:
16. 09. 2016 ob 17:47
Spremenjeno:
16. 09. 2016 ob 18:20
Aha, hvala za pojasnilo.
lp M.
Poslano:
16. 09. 2016 ob 18:36
Spremenjeno:
16. 09. 2016 ob 18:37
Res je mrzla, mrtvo hladna, kot špricer...
Lp.
Kar malo srhljivo - v tvojem stilu :)
LP, mcv
urednica
Poslano:
21. 09. 2016 ob 19:53
Spremenjeno:
21. 09. 2016 ob 19:53
Ljubezen je edino gorivo, ki lahko zdrži v taki zimi ... spominja me na ljudske srhljivke, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 16. 09. 2016 ob 13:00
- Prebrano 979 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 436.76
- Število ocen: 16