Rahel veter nežno boža
svilnate lase.
Grenka solza nežno spira
ranjeno srce.

Prvo pomladansko sonce
greje hladno kri.
Pajek v glavi spretno plete
mrežo žalosti, skrbi.

Tiho mrak se plazi v žile,
utrip srca ustavlja.
Se v očeh pogled odsotno
od prostranosti poslavlja.

Ni več važno, kaj bilo je,
ni pomemno, kaj še bo.
V hipu vse je enostavno
tu, med nebom in zemljo ...

platanas