Dobro jutro Irena,

tole mi je najbolj všeč, mislim da je vrhunec, kar si napisala, glej Irena

in seže po življenju
da ga zadrži
zataji srce
ki veka
vse v njej ječi
ko iz krempljev smrti
trga
nič manj kot
Človeka

Neverjetna si. Mi je v veselje in sploh, da sem prebrala tvojo odlično Pesem.

hope

Hvala od srca, Hope. Ne vem, če je vrhunec, je pa ena od slik, ki me spremlja že dolgo.

Lep dan in vse dobro.

Pi

Čestitke še tu :)

Lp,Ivanka

Iskrena hvala, draga Ivanka <3

Tudi mene je presunilo, saj izhajam iz familije, ki je marsikaj doživela in videla. Izročila pa grejo od ust do ust.

Lepo bodi.   GJ

Hvala za komentar GJ. Tu ne gre za izročilo. Tudi za povedano ne. Pripovedujem si in se sprašujem. O razumu in čustvih, o tistem stopiti preko, biti človek.

Lp iz nočne izmene :)

I.

Pesem je s svojimi besedami in okoljem zelo dotakljiva, se mi zdi pa nekoliko problematično prehajanje /ali pa morda ni?/ pesniških subjektov - kdo je ona / on, zdi se, da jih je veliko in težko jim je slediti ...

Lp, Ana

Dober večer, Ana.

Morda pa bralec res težko sledi.Bi bilo bolje tako?

Povedala mi je

strmim v praprot
spet je zelena

pod njo je moja nona

nekoč zagrebla ljubega

in del sebe z njim

v tihem gozdu vidim njene spomine

kako par grmičev proč
z izurjenim pogledom
preleti razrito grapo
šop ranjenih teles

na njeni levi

drag obraz in ustnice
poljubljale so jo večer poprej

zdaj
pod triglavko
iztekajo v korenine
še kapljica
konec bo bolečine

 
desno od nje
mladenič s sokolom
na obstreljenih prsih

stiska k sebi preprosto dlan

 izbira trga ženske grudi

ob ljubega sesti
vdahniti njegov zadnji dih
skoraj je tih
in ni več  pomoči

a še je čas
rešiti sovraga
ki se cedi
skozi drugačno sukno
v domačo zemljo

in seže ovdovela roka

po mladem življenju
da ga zadrži

srce v njej veka
vsa njena bit ječi
ko iz krempljev smrti
trga
nič manj kot
Človeka

Lp

Irena

Draga Pi, meni osebno sta obe varianti enako dobri in popolnoma razumljivi s svojim sporočilom:

" srce v njej veka

vsa njena bit ječi

ko iz krempljev smrti

trga

nIč manj kot 

Človeka

Če to ni sporočilno res močno, potem ne vem, kaj bi lahko bilo.

Lp      GJ

GJ, hvala, sem vesela, da je razumljivo. Saj gre za preprosto zgodbo. Pa tudi za težko odločitev.

Naj bo noč lepa, taka kot si jo želiš.

<3

Morda pa samo uvod:

praprot je spet zelena

pod njo je moja nona

nekoč zagrebla ljubega

in del sebe

zdi se
kot da še zdaj gleda
z mrtvimi očmi vanjo
ko par grmičev proč
z izurjenim pogledom
preleti razrito grapo

šop ranjenih teles
med njimi ustnice
poljubljale so jo večer poprej

pod triglavko
izteka dragi v korenine
še kapljica
konec bo bolečine

hip se zamrzne
zobje stisnejo
kot vrata zadržijo krike

 
le malo stran
mladenič s sokolom
na obstreljenih prsih

stiska k sebi preprosto dlan

 
izbira trga njene misli

ob ljubega sesti
vdahniti njegov zadnji dih
skoraj je tih
ni pomoči
a še je čas
obvezati telo
ki se cedi
skozi drugačno sukno
v domačo zemljo

in seže po življenju
da ga zadrži
zataji srce
ki veka
vse v njej ječi
ko iz krempljev smrti
trga
nič manj kot
Človeka

Prav.

Hvala!

Lp

Irena

Pretresljiva zgodba o človečnosti, lepo si upesnila nonin spomin, čestitke,

Ana

Hvala še enkrat.

Lp

Pi čudovita pesem. sem jo pa šele danes prebrala res kapo dol za tole ustvarjalno življensko izpoved

lp, M