že prihajam prihajam ...
tapkajoče bitje je krevsljalo po drobljencu
starožalskega pokojišča
da je vreščeči vranji prhut krakal
pod stolpičema lasatih žardinjer
bila je še deviška nedelja
in posinjeli mrč je svilnato božal
slut razpetih duš
ki so v spokojni tančici čemele med
čopastim pušpanom in lilastimi životki
že davno dogorelih kandel ...
med zahomotane kuštre lovorikovca
so potonile oguljene bergle
in preklasti golenici izpitih nožic
sta se izzvili izpod klotaste krinoline
ko je čez izpraskano podobo na tumbi
nežno položila oznojeni pletež vahtnic
veste ... tako ... tako sama sem ...
je izdih prelamljal oguljene besede
iz tistega skolioznega skeleta
- v spokojno dremavico cipres
tja čezenj zelene škarpe lovorikovca
je pogled zalebdel v votle draste očes
ki so izpod židaste rute nepremično zrle vame
štiriindevetdeset se mi jih je naložilo ...
je žal utelesil vznik podob iz zaskorjenih globočin
ki so ušle acidni nastavi nekje izza dementnih zidov
kaplje iz rosnih pupil pa so razgreble
sprani belež vahtnic
da so počasi spolzele čez zelenilo volka
za kifoznim bidermajerskim nagrobnikom
kjer se je rojevalo tomačevsko zorje
so prav lepo cvrkutali škorci
in za palisado osmukanega češminja
je naveličano plivkal okrast ščip
že prihajam prihajam ...
v jeku samote so zahrustljali
osamljeni koraki groteskne postave
se zavrtinčili v iztek prisluhov
in skoraj hipno potihnili
kot bleskot nove v somraku zarje
v hiralnici veste ... ni prostora zame tu pa je tak mir ...
je naveličano izdavila starka
ko je izpito lice prislonila na razi kameje
med koščene prste je vešče
zaštrikala oguljen paternošter
da so zavozlane nike zatrepetale
v kakofoniji tremola
kot blasfemična ironija usode ...
že prihajam prihajam ...
je šibko venelo med mahovite rondele ščavja
in v cinkih jeklene zore je v kamenih solzah
nemo odkrevsljala po drobljencu
starožalskega pokojišča
v čobodro izpuhtele nedelje ...
Sašo, lepo pozdravljen,
veš mi gre na smeh, čeprav je pesem čudovito lepa,
ker znaš tko napisati. Zato, ker zdaj vsi prihajamo,
da se le ne obrne in všeč mi je naša nova vsebina...
Boljše prihajati kot od......
Lepo te pozdravljam,hope
haj ti kakor hočeš, jaz bom pa bolj počasi prihajal. :) pravzaprav nekak tak kot v službi, sem včasih tako počasen, da se mi zdi, da stvari nazaj polagam namesto da bi jih odnašal
srečok, super si.
Tudi jaz sem bolj med počasneži veš, kaj moreš, taka je pač narava...
Mi gre na :)
Lepo se imej,
pozdrav,hope
Hvala vama, Hope in Srečo za lep komentar. Kaj čmo, tako je ... V smehu, žalosti, počasi, morda hitro ... a vedno naprej po enosmerni poti ...
Lp, Sašo
Ups, oprosti Sašo, sem mislila ker je srečok tko napisal, da je pod moje pisal,
odkrito, oprosti.
Lp,hope
saj sem pravzaprav obema pisal :)
Neznansko me je ganila ta tvoja podoba starke, ki vstaja pred mojimi očmi , vsa resnično groteskna , pa vendar usmerjenega pogleda naprej... Čudovite metafore si uporabil. bravo, Sašo.
Lep večer
A
Sem vesel, Andrejka, da so zadrhtela čustva in zaplavale misli ... Dogodek je bil resnično ganljiv in nepozaben ...
Lepo pozdravljena
Sašo
Res nekaj posebnega. V tipično ''tvojem jeziku''. Tako zelo bogato besedišče. In kljub okranjcljanosti iz nekega drugačnega časa, prav nič kičasto. Vse prej kot to. Bravo, Sašo!
Lp
Irena
Lepa hvala ti, Irena, za pohvalne besede. :-) Menil sem, še celo prepričan sem, da tisti poželjivi arhaik, ki skoraj neslišno zašumi v raztrosih jeseni mehko poboža čute ...
Lp, Sašo
Odlična pjesma!
Miks ljepote i neobičnosti...
Svaka čast!
Ivan, lepa ti hvala in lepo pozdravljen! :-)
Sašo
Sašo
Tako žalostnega dotika resnice na portalu že dolgo nisem brala. Prihajam ... Včasih v tišini spominov zaidem v tišino spokoja in si tiho pasem dušo z vtisi miru, tistih, ki so že tam in tistih, ki prihajamo. Vsakdanjik resnice. Beseda "lepo" je abotna. Naj tvoja elegija leže v izbrane tolmune.
S spoštovanjem
"filia"
Žalostno lepa, Sašo.
Grem velikokrat na Navje, ko se odločim za daljši sprehod po Ljubljani. Tak mir je tam, čeprav so poleg naredili otroško igrišče. Nekaj, kar je odšlo in nekaj, kar prihaja, pomislim. In tak nered počivališč. Tam se zavem, da bom kmalu ostala in zapustila pokopališče. Malo po eni strani ceste, malo po drugi. Še kar nekaj me čaka, no vsaj upam. Pri 94 bi se pa stisnila v žličko in tam zaspala. Moraš biti že precej utrujen.
Lep dan ti želim!
T.
Iskrena hvala, Filia in Tamara, za dotike mehkobe, žubore topline, nje plivke spokoja tja v besede tišine ...
Pozdravljeni!
Sašo
urednica
Poslano:
15. 09. 2016 ob 22:57
Spremenjeno:
16. 09. 2016 ob 11:36
Meni se zdi izjemna. Bogato obložena z besedami, za katere je res škoda, da gredo v pozabo ... zgodba pa teče, teče in gane.
Res odlična, malo takih.
LP, Lidija
Izredno sem počaščen ob teh tvojih besedah, Lidija; kot ujeti trenutek drobne sreče. Lepa ti hvala za pozorno branje in seveda za Podčrtanko.
Lp, Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!