lahko se dotakneš obal
mladostnih vzhodov
lahko ujameš
mehkobo gladin
ali škrbasto čer
objameš
široka ramena
v drznem previsu
na prepihu nebes

včasih pozabljaš
kako je
ko dežuje
doneči oblaki
hropeči monsuni

posrkana strast
umikaš se
tako po otroško
v barvitost pahljač

pod palmo večera
se vrtijo osminke
nekje
med črtovjem
frfotajo tančice
šuštijo
podvezane pentlje
v molu utišan
bas helikon

morda bo že jutri
maestral preigraval sipine
v globini zapleše bleščeči safir
imaš pojoče morje v školjčni lupini
ki osmisli skuštrana jutra
prevetri temačne zahode
in se razprostre čez obrežje

sklonjeno čez zleknjene žarke
zajemaš igrivost svetlih očesc

dama