S KOLIKO BESEDAMI SI BOVA ŠE POSTLALA ...

Brez imena sva,
brez imetja,
brez imenitnosti
 
rodnega plemena.
 
Pahnjena 
med ljudstvo,
 
ki zabaše roke 
v zašite žepe,
 
ko zabada oči 
v razparano nebo.
 
Pahnjena
v deželo mraka,
 
kjer celo pesnike 
zapušča Ljubezen
 
do lastnega jezika.
 
Odpahnjena 
v togi Čas, 
 
ki se nama prelamlja
kot izžete travne bilke
 
v jesenskem otožju.
 
S koliko besedami
si bova še postlala
 
danes,
včeraj,
jutri?
 
Si bova z njimi
 
blizu
ali daleč?
 
Tihožitje sva,
ožarjen predprostor 
v odhod.
 
Vhod
 
v neznano,
v nezavedno,
v tišino.
 
 

Marko Skok - Mezopotamsky

filia

Poslano:
08. 09. 2016 ob 10:43
Spremenjeno:
08. 09. 2016 ob 10:47

Brez besed!!! Tej pesmi obnemelost piše komentarje ...

"filia"

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
08. 09. 2016 ob 15:48

filia, hvala za dotik ...


lp, Marko

Zastavica

Lea199

Poslano:
08. 09. 2016 ob 23:32

samo eno besedo, ti napišem:

č u d o v i t a 

Lp, Ivanka

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
09. 09. 2016 ob 01:03

Ivanka, včasih je dovolj le beseda ; )

HVALA!


Lp, Marko

Zastavica

gorskijavor

Poslano:
09. 09. 2016 ob 02:06

Res lepo.

Pahnjena v deželo mraka, odpahnjena v togi čas ...

Ni kaj dodati, lepa. 


Lp GJ

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
11. 09. 2016 ob 12:22

Javorjeva, hvala.


Lp, Marko

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 09. 2016 ob 21:11

Tudi mene se je zelo dotaknila, zdi pa se mi, da bi bil konec lahko že za verzom v tišino. Vprašanja, ki jih postavljaš, se mi zdi, da se odpirajo že prej med branjem pesmi. Kaj meniš?

Lp, Ana


Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
12. 09. 2016 ob 23:44
Spremenjeno:
12. 09. 2016 ob 23:56

Ana, hvala za komentar. Prejšnja verzija se je res končala s tišino, potem sem le nekoliko premetal in dodal zadnje vprašanje. Morda bi vendarle povrnil v prejšnjo verzijo in vseeno obdržal prvi dve vprašanji : )

Brez imena sva,

brez imetja,
brez imenitnosti
 
rodnega plemena.
 
Pahnjena 
med ljudstvo,
 
ki zabaše roke 
v zašite žepe,
 
ko zabada oči 
v razparano nebo.
 
Pahnjena
v deželo mraka,
 
kjer celo pesnike 
zapušča Ljubezen
 
do lastnega jezika.


Odpahnjena 

v togi Čas, 
 
ki se nama prelamlja
kot izžete travne bilke
 
v jesenskem otožju.
 
S koliko besedami 
si bova še postlala
 
danes, 
včeraj, 
jutri?
 
Si bova z njimi
 
blizu 
ali daleč?

Tihožitje sva,
ožarjen predprostor 
v odhod.
 
Vhod
 
v neznano,
v nezavedno,
v tišino.


Lp, Marko

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
13. 09. 2016 ob 00:05

Sem kar popravil v prehodno različico ... tu si pa lepim le drugo polovico izbrisane verzije:

Odpahnjena 
v togi Čas, 
 
ki se nama prelamlja
kot izžete travne bilke
 
v jesenskem otožju.
 
Tihožitje sva,
ožarjen predprostor 
v odhod.
 
Vhod
 
v neznano,
v nezavedno,
v tišino.
 
S koliko besedami 
si bova še postlala
 
danes, 
včeraj, 
jutri?
 
Si bova z njimi
 
blizu 
ali daleč?
 
Morda predaleč
 
za Večnost?

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 09. 2016 ob 16:49

Melanholična pesem o minevanju človeka in jezika, ki bralca zamisli, čestitke,

Ana

Zastavica

filia

Poslano:
14. 09. 2016 ob 16:53

Marko

Iskrene čestitke!

Pozdrav           "filia"

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
14. 09. 2016 ob 20:00

Ana, hvala za komentar s črto : )


"filia", hvala!


Lp, Marko

Zastavica

Ivan Gaćina

Poslano:
15. 09. 2016 ob 01:28

Bravo Marko! ;-)

Predobra pjesma! ;-)

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
15. 09. 2016 ob 08:20

Hvala, Ivan!


Lp, Marko : )

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Marko Skok - Mezopotamsky
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky

Pesmi

  • 07. 09. 2016 ob 20:02
  • Prebrano 1390 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 691.15
  • Število ocen: 22

Zastavica