Štefanov zaton
Kakšna vročina! Še dihati mi ne pusti, reče in
z roko pokaže, naj prisedem v senco pod murvo.
Majava klop zaječi. Sraka vrešče sfrfota pod
razbeljeno nebo. Tinca prišepa iz štale. Ob vsakem koraku
se zaguga, tako da nekaj mleka pljuskne čez rob golide in
se mastne kaplje kot frnikule zakotalijo po prašnem dvorišču.
Napolni nama kozarca z doma pridelano črnino.
Gledava proti obzorju, ki postaja vse bolj oranžno.
Morda bi moral izpreči in kmetijo zapisati Borisu?
Reče po dolgem premolku. V roki vrtim napol prazen
kozarec, kot da ne bi vedel, kaj naj z njim.
Molče opazujem fasado stare domačije, ki brez sramu
kaže razpokana rebra. Po cesti prihrumi traktor.
S sosedovega dvorišča odmeva otroški smeh.
Starec naredi dolg požirek, nato s palico riše v pesek,
nekaj kar se mi zdi podobno križu.
Oči sredi razbrazdanih lic dobijo vlažen lesket.
Potem izpije do dna in stopi proti hiši.
Obrne se ravno v trenutku, ko
ognjena krogla zdrsne za skalni previs.
Zatoni so hočeš nočeš žalostni. Pesem pa zelo lepa.
Lahko nočko GJ
Res je, GJ ... žal se moremo sprijazniti, minevanje boli :(
Hvala!
Lahko nočko, Lea
Tako polna in barvita pesem, da je niti zahod ne razbarva. Še žalost postane lepa. Na nek poseben, otožen način.
Lp in polno jesen
Pi
Poslano:
07. 09. 2016 ob 15:08
Spremenjeno:
07. 09. 2016 ob 20:45
Ivanka, čestitke za še eno odlično pesem.
Zaton kot naravni pojav, sončni in človekov ... ali iz roda v rod ...
lp, Marko
(Po)polna pesem!
Jošt Š.
Poslano:
07. 09. 2016 ob 23:22
Spremenjeno:
07. 09. 2016 ob 23:22
Hvala vsem, obljubim, da se vrnem in odgovorim vsakemu posebej.
Lahko noč, Lea
Poslano:
08. 09. 2016 ob 23:02
Spremenjeno:
08. 09. 2016 ob 23:03
Irena, hvala za komentar!
Ko sem pilila to pesem sem vse napisano "videla" in to v barvah z odtenki vse nemoči, ki jo čuti Štefan.
Lp, Ivanka
Marko, hvala za čestitke!
Kolo življenja, ki se, ko postajamo starejši, zavrti z nepojmljivo naglico.
Lp, Ivanka
Hvala, Jošt!
Pesem, ki je življenje ...
Lp, Ivanka
Stvarnost pesmi poudarja trenutek, v katerem se (poleg razlitih kapljic mleka in sončevega zahajanja) starec zave usihanja: da mora izpustiti iz rok, se sprijazniti z minljivostjo in nemočjo - vse okrog človeka teče po svojem ustaljenem ritmu, on pa se navznoter nenadoma spremeni ... čuteča pesem, katere medprostor je poln občutij, čestitke,
Ana
Lepo napisano, Lea, ni pa to pesem niti pesem v prozi, je proza.
Lea. moram še enkrat pohvaliti to pesem!
Samo v zadnjem letu sem prebral več kot 30.000 pesmi. Ta pesem se mi zdi ena od najboljših med njimi!
Lp, Jošt Š.
Ana, hvala za črtici in lep komentar.
Tarzan, hvala,
Jošt, 2X hvala,
Petja, tudi tebi hvala.
Lp, Lea
Odlična pjesma! :-)
Čestitke za podčrtanko. <3
Nočko G J
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 06. 09. 2016 ob 21:03
- Prebrano 1199 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 677.89
- Število ocen: 21